Ne preveč tehnični pregled Bitcoina 🇸🇮

Pregled Bitcoin protokola za začetnike.

English 🇬🇧 Espanol 🇪🇸 Française 🇫🇷 Italiano 🇮🇹 Português 🇵🇹 Romanian 🇷🇴 Swedish 🇸🇪 German 🇩🇪 Armenian 🇦🇲 Catalan 🛠 Chinese 🇨🇳 Taiwan 🇹🇼 Croatian 🇭🇷 Bosnian 🇧🇦

Izvirnik v angleščini Bitcoin Reserve Journal 🇬🇧

Uvod

Ko sem prvič slišal za Bitcoin je bila to samo številka na ekranu. Kupi poceni, prodaj drago in si zaslužil. Vendar je Bitcoin mnogo več od tega. Na ta čudež, ki je pravzaprav veliko darilo za človeštvo, sem gledal zviška in ga na nek način preziral. Zasluži pa si mnogo več spoštovanja in pozornosti.

V obdobju medvedjega trenda leta 2018, ko je vzemirjenost okoli dobičkov popustila in potem, ko je bolečina v zvezi s tem postala realnost, sem se odločil izdržati in ne prodati svojega bitcoina. Temu se v žargonu reče “HODL”, kot pravi ta znamenit “meme”. Vedel pa sem, da bom moral biti potrpežljiv. Imel sem tudi srečo, da sem imel kar naenkrat več časa in sem se odločil, da bom poizkusil izvedeti, kaj to pravzaprav je. Hvala bogu! Bil sem navdušen in sledeči korak je bil jasen, saj me je gnala radovednost in pa seveda tudi možen potencialni zaslužek, da ne bom preveč akademski. S časom in tako je še danes, je to postalo moje delo, saj sem z vsakim novim dnevom v “zajčji luknji” dobival vse več zaupanja. Primerno temu, se je povečevala tudi moja investicija.

Vprašal sem se: “Pa kam jebemti rinem svoj denar?” Globoka analiza je od mene seveda zahtevala, da preučim vse grožnje, ki lahko podrejo Bitcoin in s tem ceno zabijejo v nulo. Po skoraj 4 letih zanimanja in učenja, še kar nisem našel njegove slabe točke in dobrega razloga, da odvečnega denarja ne bi vlagal naprej.

Poizkusil vam bom razložiti kaj je Bitcoin in kako funkcionira. Šli bomo čez vse važne postavke in možne točke preloma, s katerimi se jaz in ostali bitcoinerji ukvarjamo. Predstavil bom odgovore, občutke in tudi kak uvid, ki sem ga pridobil.

Razumeti Bitcoin je težko, dokler ne klikne

Bitcoin je na začetku težko razumeti. Mislim, da je boljši pristop za začetek, da povem KAJ je Bitcoin, namesto KAKO povsem natančno deluje. Zakaj je pomemben in katere probleme rešuje. Ni dobro prezgodaj začeti o tem KAKO deluje, saj zna biti zadeva za povprečnega človeka preveč tehnične narave. To pa ne pripomore k razumevanju in spoštovanju tega neverjetnega izuma.

Bitcoin ni lahko razložiti. Ni članka, ki bi lahko prenesel in razložil vse njegove ključne lastnosti. Vsaka razlaga tega fenomena je na nek način napačna.

Verjetno je temu tako, ker nič podobnega Bitcoinu dosedaj še ni obstajalo, zato ga težko primerjamo s tem kar že imamo in kar mislimo, da dobro poznamo. Avtomatsko primerjamo pojme, zato, da bi jih lahko razumeli, ampak lahko vodijo do napačnih zaključkov. Bitcoin ovrže mnoge vnaprej izdelane ideje o denarju (ki so seveda napačne) in se jemljejo kot “zdravo za gotovo”. To pa izzove razgradnjo in transformacijo tvojega pogleda na svet, kar je seveda ljudem zelo neugodno.

Drugi razlog, zakaj ga je težko razložiti pa je, da ima mnogo različnih in kompliciranih delčkov, vsak s svojo natančno določeno funkcijo — in samo razumevanje vsakega posameznega dela, lahko pripelje do prave slike o celoti. Te komplicirane dele je lažje dojeti, če že imaš neka temeljna znanja iz različnih področij. Najpombnejša takšna znanja so: računalništvo, kriptografija, austrijska ekonomija, zgodovina denarja, socialna omrežja, teorija iger, termodinamika, psihologija množic,zgodovina izzumov in evolucija.

Redko število

Bitcoin je le digitalna številka. Ampak zelo redka številka. Kako je to mogoče? Le 21 milijonov jih bo. Vsakega pa lahko razdelite na majhne delčke, in to na 8 decimalnih mest. V lasti lahko imate samo 0,00000001 bitcoina. V bistvu to niso “kovanci” kot takšni, ampak le posebne številke.

Njegove koščke je mogoče premikati z enega mesta na drugega, vendar ti kosčki ne morejo obstajati na dveh mestih hkrati. Ni jih mogoče kopirati. To je zelo posebno.

Če imam 0,5 bitcoina in ga pošljem nekomu drugemu, nimam več tega dela bitcoina. To se razlikuje od e-poštnega sporočila, tako da lahko, če ga pošljem, obdržim kopijo. Morda bi lahko pomagalo razmišljati o količini bitcoina, kot je e-poštno sporočilo, ki ga je mogoče identificirati in vsebuje številko, ki lahko obstaja le na enem mestu hkrati.

No digital item has ever had this property. Also note, without this property, digital money without a central coordinator is not possible.‌‌

Blockchain

Povečajmo kompleksnost za odtenek. Bitcoin ni le številka, ampak tudi digitalna “knjiga” ali knjigovodski zapis (ledger). Številke (enote) so mali ‘b’, knjiga veliki ‘B’. Knjiga vodi tudi zapis, s katerim naslovom je bitcoin povezan. Za zdaj pomislite na te naslove, kot, da so številke bančnih računov, ki “hranijo” bitcoin.

Bitcoin Blockchain ali “knjiga” (ledger) vsebuje stanje vsakega naslova (računa) in vsako gibanje bitcoina (transakcije) od začetka Bitcoina. Beleži vsako transakcijo, za vsak račun in kdaj je bila izvedena. Popolnoma pregleden denarni sistem. Ne pregleden bančni račun, ampak pregleden monetarni sistem.

Opomba: naslovi nimajo osebne identifikacije, povezane z njihovo knjigo, vendar je o lastništvu mogoče sklepati. Zaradi tega zasebnost ni privzeta, vendar jo je mogoče doseči z dobrimi praksami. Če bi bil Bitcoin popolnoma zaseben, potem revizija celovitosti denarnega sistema ne bi bila mogoča in ta ne bi bil transparenten.

Blockchain je kot bančni knjigovodski zapis, vendar je več kot le to. Je zapis celotnega monetarnega sistema.

V povprečju se vsakih 10 minut v knjigo zapisa doda nova »stran« transakcij, imenovana »blok«. Pomislite na fizično knjigo, kjer so transakcije omejene na eno stran vsakih 10 minut. Pogostost obračanja strani za dodajanje novih transakcij je omejena, knjiga pa nenehno raste.

Ker so podatki dodani v blokih in je vsak blok povezan s prejšnjim blokom (bolj podrobno kasneje), se glavna knjiga imenuje “blockchain” — veriga blokov.

Vsak del bitcoina je mogoče izslediti do njegovega prvotnega ustvarjanja s pregledom zgodovine vsake transakcije, v katero je bil vpleten. Vse je upoštevano. Vse se odlično ujema. Vse je transparentno. In nihče ne more spremeniti te zgodovine zapisov.

Namen Blockchaina ni le postavitev novih podatkov v pravi kronološki vrstni red, ampak da bloki postanejo digitalno povezani, tako, da bi hipotetična sprememba prejšnjih blokov razveljavila prihodnje bloke. Tako bi bila zgodovina nedovoljenega spreminjanja denarnega sistema več kot očitna. Kasneje bom govoril o temu, kako “rudarjenje” (mining) omogoča sistemu, da je povsem odporen na vsaka agresivna vmešavanja nepoštenih akterjev.

Kako bitcoini nastanejo

Bitcoin je 3.januarja 2009 zagnala oseba ali skupina ljudi, ki jo poznamo pod nickom Satoshi Nakamoto. Nihče ne ve kdo je on ali oni, saj je kmalu po zagonu Bitcoina izginil.

Na prvi strani knjige ali prvem bloku, ko se je protokol zagnal je bilo ustvarjenih le 50 bitcoinov. Kaj sploh to pomeni? To pomeni, da je prvi vnos v prvem bloku vseboval transakcijo 50 bitcoinov — podobno kot bi odprli novo knjigo in zapisali: “Imam 50 eurov”.

Naj vas zdaj ne moti preveč dejstvo, da so nastali navidez iz nič —to si bomo ogledali kasneje.

Za vsako novo stran v “knjigi” Bitcoina je bilo dodano novih 50 “kovancev”. Na vsaki “strani” so poleg novonastalih bitcoinov zabeleženi tudi vsi premiki bitcoinov med imetniki kar so v bistvu “transakcije”.

Na vsakih 210.000 straneh ali »blokih« se stopnja ustvarjanja bitcoinov prepolovi, tako da je v bloku 210.001 nastalo 25 bitcoinov namesto 50. Nato se je v bloku 420.001 ustvarilo 12,5 bitcoinov namesto 25. Nato je na bloku 630.001, 12. maja 2020 je bilo namesto 12,5 ustvarjenih le 6,25 bitcoinov. Ti dogodki se imenujejo Bitcoin “Halvings” (ali “Halvenings” — o tej terminologiji potekajo razprave).

Do leta 2140, se bo vsake 4 leta kreiralo vse manj in manj bitcoinov in prišel bo dan, ko se bo za zadnji blok izdala najmanjša možna nagrada (0.00000001 bitcoina, imenovana Satoshi) in se ne bo mogla več razpoloviti. To bo pomenilo, da je vseh 21.000.000 nastalih bitcoinov “skopanih” in da smo z “rudarjenjem” zaključili. Noben novi bitcoin od takrat ne bo več nastal. Trenutno je vseh “skopanih” bitcoinov okoli 18.8 milijonov.

Vozlišča: Blockchain se kopira, bitcoin pa ne

Kar je važno je to, da se enote bitcoina znotraj “knjige” ne morejo kopirati, sama “knjiga” ali “knjigovodski zapis”(ledger) pa se lahko kopira in to ves čas, med vsemi delujočimi vozlišči, kar je zelo pomembno za varnost ter odpornost proti kakršnim koli napadom.

Kopije glavne knjige se nahajajo na tisočih računalnikih po svetu, vsi pa so povezani v ogromno mrežo in medsebojno sinhronizirani. Ti računalniki pa se imenujejo “vozlišča (nodes)”.

To je primer vozlišča, podoben tisočim po svetu. To je Rasberry Pi (poceni računalnik majhne moči), povezan z zunanjih hard diskom. Naprava je povezana na internet.

Vsak lahko brez kakršnegakoli dovoljenja sodeluje v tej mreži “vozlišč”. Gre samo za prenos programske opreme, imenovane Bitcoin Core, z bitcoin.org in njeno povezavo z drugimi računalniki prek interneta, ki prav tako poganjajo Bitcoin Core (komunikacija se zgodi samodejno).

Internetna stran, za download Bitcoin blockchaina

Novi preneseni program nato komunicira z drugimi računalniki z isto programsko opremo, tako, da kopira Bitcoin Blockchain. Te povezave vzdržuje za sodelovanje kot sestavni del omrežja.

Ko je novo vozlišče sinhronizirano z drugimi, čaka (tako kot vsa druga vozlišča), da bodo ustvarjeni novi bloki (ki jih generirajo rudarji). Ti se širijo po omrežju in vsi računalniki se posodabljajo. Vozlišče se lahko iz kakršnega koli razloga izklopi in se kadar koli vrne, da se pridruži omrežju. Le nadoknaditi mora z dodajanjem novih blokov, ki jih je zamudil.

Preteklosti verige blokov ni mogoče spremeniti, saj je trajni zapis vseh transakcij in je zelo razpršen po vsem svetu. Ni ga mogoče izkoreniniti. Za zaustavitev Bitcoina je treba najti in uničiti vsako od teh vozlišč. Ker je to skoraj nemogoče, je Bitcoin skoraj nemogoče ustaviti.

Hiter pregled

Če na kratko povzamemo, Bitcoin Blockchain vsebuje verigo povezanih blokov, v katerem je zapisan vsak na novo ustvarjen bitcoin (iz “nič”) in kakršno koli prenos lastništva bitcoina (transakcije). Novi bloki se v povprečju dodajo vsakih 10 minut, na tisoče računalnikov pa hrani enako posodobljeno kopijo celotne verige.

Shranjevanje Bitcoina: Privatni ključ

Zanimivo je vedeti, da si v resnici nikoli ne morete “lastiti” nekaj bitcoinov, glede na splošno razumevanje besede “lastništvo”. Količine bitcoinov so le številke na številnih enakih kopijah Blockchaina (ki jih lahko vidijo vsi), povezane z nizom (črkami in številkami), imenovanim “naslov” Bitcoina.

Kar imaš, je ključ. Ključ je kot skrivno »geslo« — pravzaprav je naključno generirano, izjemno veliko binarno število (ničle in enote), do katerega imate dostop samo vi. Številko lahko poznate, vendar je ne morete imeti. Torej, ključ poznate, nemorete pa ga posedovati. Je pa preprosto in splošno sprejeto reči “tvoj” privatni ključ.

Ker je število veliko in naključno, dve osebi nikoli ne bosta ustvarili istega ključa.

Primer zasebnega ključa (lahko je dvakrat daljši); 12 skupin 11 cifrnih binarnih števil

To številko je za človeka težko zapisati. Tako je bil razvit sistem, da lahko to število zapišemo v drugi obliki, v katerem lahko z besedami predstavimo to število. Spodaj je niz besed, ki je enak oz. predstavlja zgornje število:

12 besed: vsaka beseda predstavlja 11 mestno število

Privatni ključ se uporablja za ustvarjanje edinstvenega niza (edinstvenega za ta ključ) navidezno neskončnih naslovov bitcoina z uporabo matematične vnaprej določene formule. Spodaj je prvih nekaj naslovov za zgornji ključ:

‌Če je na Bitcoin Blockchainu naveden naslov, na katerem je nekaj bitcoinov, in če ste “lastnik” privatnega ključa, ki je ustvaril ta Bitcoin javni naslov, potem lahko prenesete bitcoin s tega naslova in pošljite na kateri koli drug javni naslov.

Če ga premaknete na naslov, povezan s privatnim ključem nekoga drugega, potem ta oseba nadzoruje, kam lahko ta bitcoin nakaže oz. prenese. Nakazali ste mu nekaj bitcoina. Stanje na vašem Bitcoin naslovu se je zmanjšalo, stanje na njegovem/njenem pa se je povečalo za nakazan znesek.

Drug način razmišljanja je, da je Bitcoin Blockchain javna oglasna deska, ki jo lahko vidijo vsi. Imate dovoljenje za nakazovanje, v tem primeru, dovoljenje za spremembe na oglasni deski, če dokažete, da ste imetnik privatnega ključa.

Ta dokaz izhaja iz uporabe privatnega ključa za podpis transakcije. To omogoča kriptografija — za uporabo bitcoina vam tega ni treba razumeti globlje. To se zgodi v ozadju in za to skrbi denarnica. Pa poglejmo…

Shranjevanje bitcoina: Denarnice

Denarnica je programska oprema, ki shranjuje vaš privatni digitalni ključ. Denarnica ni del Bitcoin Blockchaina, le komunicira z njim. To je zasebna programska oprema.

Denarnica sama po sebi nima bitcoina. V Bistvu vpraša Bitcoinovo mrežo: “Koliko je bitcoina na mojih naslovih?”

Ne pozabite, da je privatni ključ matematično neomejen naslov in nadzoruje “porabo” bitcoina, povezanega s temi naslovi. Vsi naslovi so edinstveni za posamezen ključ. Ker denarnica pozna privatni ključ, lahko ugotovi naslove. V različnih napravah lahko imate veliko kopij denarnice, vsaka z istim zasebnim ključem, zato bo vsaka prikazala iste naslove bitcoinov.

Bitcoin denarnica:

Če izgubite svoj privatni ključ, potem bitcoina, ki ga ta nadzoruje, nikakor ne morete zapraviti. Bitcoin še vedno obstaja na blockchainu, vendar ga ni mogoče porabiti (premakniti na drug naslov) in je dejansko “izgubljen” ali “neporabljen”.

Beseda “denarnica” lahko zmede novince, ker se uporablja na dva načina: Prva uporaba opisuje programsko opremo, ki hrani vaše ključe. Drugi opisuje vse naslove, ki jih naredi zasebni ključ.

Programska oprema (imenovana denarnica) -> ima zasebni ključ -> generira zbirko naslovov (imenovano denarnica)

Primer na novo generirane denarnice:

An example of a newly created wallet:

Transakcije

Transakcijo z bitcoini lahko razumemo kot majhen paket podatkov, ki navaja količino bitcoina, ki jo je treba premakniti, izvorni naslov, ciljni naslov in podpis. Podobno kot bančni ček (znesek, pošiljatelj, prejemnik, podpis).

Transakcijo ustvari programska denarnica pošiljatelja, podpiše jo privatni ključ v denarnici, nato pa denarnica pošlje podatke o transakciji v vozlišče Bitcoina. Nekaj ​​takega, kot če oseba napiše ček, ne da bi ga izročila prejemniku, ampak ga neposredno položi na prejemnikov bančni račun.

To vozlišče nato preveri, ali je transakcija veljavna (kar pomeni, da upošteva dogovorjena pravila), kar vključuje preverjanje pristnosti podpisa zasebnega ključa. Podobno kot bankir, ki preverja, ima oseba, ki piše ček, sredstva na izvornem računu in ali je podpis na čeku pravi.

Vozlišče sprejme transakcijo, če je veljavna, in jo šele nato posreduje drugim vozliščem. Upoštevajte, da se privatni ključ uporabi za podpis transakcije (to je digitalni podpis), ta se posreduje vozliščem in javni verigi blokov (in ne privatni ključ).

Vsako vozlišče, ki sprejme novo transakcijo, jo doda na čakalni seznam, imenovan “mempool”. Vsako vozlišče hrani svojo kopijo čakalne vrste.

Transakcije sedijo v mempoolu in čakajo, da jih Bitcoinovi minerji (rudarji) prevzamejo in jih dodajo v naslednji blok Bitcoina. (Pod naslednjo točko si bomo ogledali rudarjenje). Rudar dokonča blok in ga pošlje vozlišču, po preverjanju veljavnosti pa ga posreduje vsem ostalim vozliščem, ki prav tako preverijo njegovo veljavnost. Blok in nove transakcije, ki jih vsebuje, postanejo del verige blokov/blockchaina.

Če ima denarnica naslov, ki pričakuje plačilo, preveri, ali je bila ustrezna transakcija dodana verigi blokov. Novi podatki o verigi blokov se uporabljajo za posodobitev stanja, prikazanega v denarnici.

Poglejmo na primeru. Predstavljajte si, da Alice plačuje Bobu 1,0 bitcoina. Zaradi preprostosti bom zanemaril vse transakcijske provizije. Na levi polovici spodnje slike ima Alicina denarnica naslov (tretji naslov) z 1,0 bitcoinom. Točno ta znesek plača na Bobov tretji naslov, ki ima z njim povezanih 5,15 bitcoina. Bob je Alici povedal, kateri je njegov tretji naslov (poslal ji je svoj javni naslov), in Alisina denarnica je izvedla transakcijo, ki opisuje izvorne in ciljne naslove ter znesek za prenos.

Nato transakciji doda digitalni podpis in transakcijo objavi v omrežju Bitcoin (pošlje transakcijo v mempool vozlišča, rudar vključi transakcijo v blok, blok se pošlje nazaj v vozlišče, novi blok se razdeli na vsa vozlišča). Obe denarnici se posodabljata na podlagi podatkov o verigi blokov.

Na desni strani diagrama je stanje dveh denarnic po zaključeni transakciji. Alicin tretji naslov v denarnici vsebuje nič bitcoinov. Bobov naslov prejemnika ima zdaj 6,15 bitcoin namesto 5,15 bitcoin. Bob je bil plačan.

Rudarjenje / Miniranje (Mining)

Če želite razumeti, kako deluje Bitcoin, vam ni treba razumeti procesa rudarjenja v celoti. Kot posameznik verjetno sploh ne bi smeli razmišljati o poskusu rudarjenja, saj to ni profitabilno. Rudarstvo je v glavnem donosno za velika podjetja z dostopom do izjemno poceni (pod maloprodajno ceno) električne energije ali z dostopom do odvečne energije. Spodaj je slika majhne rudarske “farme”:

Za razumevanje delovanja Bitcoina je potrebno le osnovno razumevanje rudarjenja — na enak način kot tistemu, ki kupuje zlato ni treba vedeti, kako se zlato pridobiva iz zemlje.

Rudarjenje poteka po blokih, vsi rudarji pa tekmujejo, kdo izmed njih bo “našel” oz. “prirudaril” naslednji blok. Vključuje porabo računske moči za iskanje posebne redke številke s ponavljajočimi se poskusi in napakami. Samo po sebi ne gre za “izračun”, čeprav se običajno tako opiše. Za to se uporablja računska moč “mining rigov” (na zgornji sliki) in več kot imaš priključenih računalnikov (rigov), večjo verjetnost imaš, da boš prav ti našel naslednji blok. V bistvu gre za nekakšno “loterijo” saj samo en miner lahko najde oz. “prirudari” naslednji blok. Vsak tak “mining rig” pa porabi precej električne energije.

Ko je številka za naslednji blok najdena, je rudar v tem bloku nagrajen z bitcoini. Poleg transakcij drugih ljudi vsak rudar opravi eno transakcijo, na kateri je dejansko zapisano: “Moj naslov ima 6,25 na novo ustvarjenih bitcoinov”. Vse drugi zapisi v bloku so prenosi bitcoinov, ne pa ustvarjanje novih bitcoinov.

Novi bitcoini (trenutno 6,25) so v bistvu nagrada za zmagovalca te loterije in tako sveži bitcoini pridejo v obtok. Ker je rudar našel posebno številko, s tem dokaže, da je bilo delo z računalnikom opravljeno. Ko se ta blok prenese na vozlišča, bodo ta potrdila, da je nastanek novih bitcoinov opravljen po predpisih. Samo en miner je lahko zmagovalec. Drugega mesta ni, saj so vsi ostali minerji poraženci. Ko je zmagovalec znan, se začnejo vsi rudarji ponovno boriti, tekmovati oz. delati za zmago v naslednjem bloku. Protokol rudarjenja se imenuje “Proof of work”.

Kdorkoli poskuša goljufati, ne bo uspel, saj ne bo imel prave številke. To številko je zelo težko najti, vozlišča pa enostavno in hitro preverijo njeno veljavnost.

To računalniško delo NI ZAPRAVLJENA energija. Je potreben obrambni mehanizem. Rudarji porabljajo energijo, saj iščejo nagrado v bitcoinih. Vsak škodoželjni napadalec, nekdo, ki želi posegati v verigo blokov, mora tekmovati tako, da porabi več energije kot celotna svetovna KOMBINIRANA minerska moč skupaj, še vedno pa ne bo prejel NAGRADE, če mu ne uspe. Več ko je rudarjev v mreži, več energije porabijo in posledično dražji je napad na Bitcoin.

KOMBINIRANA računsko računalniška moč vseh minerjev priklopljenih v mrežo po vsem svetu, je tista, ki ščiti integriteto celotnega Bitcoin protokola in Blockchaina, zato nihče ne more spreminjati pravil Bitcoina ali krasti sredstva.

Poleg te splošne varnosti obstaja tudi osebna varnost. Svoje bitcoine nadzirate s svojim privatnim ključem. Ta ključ je samo vaš, zaščitite pa ga tako, da ga hranite varno na skrivnem mestu. Če vam nekdo ukrade vaš privatni ključ, vam seveda lahko sprazni vaš javni naslov in vam s tem odtuji vaše bitcoine, brez tega, da bi kršil pravila Bitcoina.

Zakaj je bitcoin lahko denar?

Bitcoin je lahko denar, saj ima vse zaželene lastnosti dobrega denarja. Je deljiv, prenosljiv, trpežen/obstojen, prepoznaven, prenosljiv (menjalno sredstvo), meri vrednost (obračunsko enoto) in ga je enostavno preveriti. Bistveno je, da ni odvisen od poštenosti ljudi ali centralnega nadzora in ga ni mogoče razvrednotiti.

Proti argument, da denar potrebuje “intristično vrednost” (notranjo, resnično) pa je privlečen za lase, saj pravzaprav nič nima notranje ali resnične vrednosti. Če že, bi bilo bolje reči: “Poleg kvalitet, ki jih ima kot denar, naj ima še kakšno drugo uporabo.” vendar tudi to ne drži. Saj denar ne potrebuje neke druge, nadomestne vrednosti. Denar je kot jezik, saj komunicira in sporoča vrednost. Jezik vrednosti:

Primerjajte to z angleškim jezikom. Namen angleščine je “hraniti” in komunicirati SMISEL. Angleščina nima “notranjega” pomena. Besede so le abstraktni simboli ali zvoki. Ljudje ne govorijo angleško, zaradi tega, ker ima ta nek globji pomen. Tako komunicirajo, saj tudi ostali poznajo ta jezik in se zato lahko normalno sporazumevajo. Mreža ljudi, ki govorijo isti jezik je sprva majhna in se nato povečuje.

Z denarjem na svobodnem trgu (in ne “fiat” denar za katerega skrbi država) ljudje govorijo jezik vrednosti z ostalimi ljudmi, ki sprejemajo ta jezik. Na podoben način kot angleščini ni potrebna resnična/notranja vrednost, da bi se sprejel kot jezik, prav tako denarju ni potrebna resnična ali notranja vrednost, da bi ga sprejeli kot jezik vrednosti.

Vsaka dodatna vrednost denarja je koristna le v začetni fazi usvajanja jezika. Ko pa se usvoji, ta alternativna vrednost postane povsem nepomembna in je dejansko še bolje, da je ni. Skozi zgodovino je zlato rastlo oz. se vzpostavilo kot jezik denarja. Njegova uporabnost za druge namene je pravzaprav nepomembna. Njegove superiorne monetarne lastnosti in relativna redkost so v preteklosti povečale njegovo dominantnost na prostem trgu in ga označile kot nespornega zmagovalca na področju denarja in to ne zaradi njegovih dodatnih uporab ali “intristične” vrednosti.

Zdaj imamo prvič nekaj, kar je mnogo boljše kot zlato. Samo ljudje se morajo še naučiti njegovega jezika.

Kandidat za denar ne potrebuje le pravih in boljših lastnosti, ampak tudi družbeno sprejetost, na prostem trgu pa mora začeti pridobivati svojo vrednost kot najboljši. Ko je enkrat na prvem mestu in je že zelo uporabljen, mu niti ni več nujno, da je najboljši. Lahko je le dovolj dober kot denar in vsak konkurent, ki je za odtenek boljši, ga ne more več prehiteti.

Če bi se pojavil podoben jezik kot je angleščina, le da bi malo lepše zvenel in bi lahko rekli, da je boljši, vendar kljub vsemu angleščina ne bi izgubila svojega primata. Angleščina je že dominantna in bo taka tudi ostala. To je značilnost mrežnih struktur.

V nasprotju s tem, pa bo Bitcoin zagotovo prehitel zlato, pa ne zato, ker je malo boljši, ampak zato, ker je BISTVENO boljši. Verjetno bo prevzel dominantno vlogo na svobodnem trgu (free market), saj popravlja vse največje slabosti zlata.

Slabosti zlata:

  • Ni lahko deljiv (za majhna plačila)
  • Ni lahko prenosljiv (poskusite prenesti nekaj kg v tujino)
  • Ni digitalen
  • Končna poravnava je zelo počasna in draga (fizična dostava)
  • Varno hranjenje je zelo drago
  • Je precej centraliziran
  • Vlada Amerike ga je v preteklosti že zasegla (Order 6102)

Ker ima toliko omejitev, so se v preteklosti pojavile valute, ki so bile podprte z zlatom (fiat valute:$ in €). To je omogočilo ljudem, da so lažje trgovali, pa tudi, da so lahko plačevali manjše vrednosti. To pa je uvedlo nove omejitve in sicer: Inštitucije, ki jim moramo zaupati. Bitcoin je presegel napake zlata in to brez zaupanja v institucije. To pa je resnično nevideno v zgodovini človeštva.

Odkar je predsednik Nixon leta 1971 popolnoma odpravil podporo oziroma vezavo ameriškega dolarja z zlatom, je dolar postal denar in ne valuta. Enostaven denar, nečvrst in nepošten denar. Slab denar z eno besedo.

Zdaj imamo več državnih papirnatih valut, ki ne podpirajo ničesar — lahko sklepamo, da zlatu ni uspelo. Če se svet kdaj vrne k zlatemu standardu, se lahko zgodba ponovi. Potrebujemo boljšo rešitev. Vendar je malo verjetno, da bodo vlade prostovoljno sprejele Bitcoin (čeprav je to mogoče). Slavni avstrijski ekonomist Friederich Hayek je leta 1984 rekel naslednje:

“Ne verjamem, da bomo še kdaj imeli dober denar, razen če stvar vzamemo iz rok vlade, to pa pomeni, da ga ne moremo nasilno ločiti od vlade, vse, kar lahko storimo je, da uvedemo nekaj, kar ne bodo mogli zaustaviti.” – Friedrich Hayek, 1984

Čeprav je bistveno boljši od zlata, Bitcoin dejansko ne bo denar, dokler ga večina ljudi ne sprejme kot denar. Za razvoj je potreben čas. Skoraj vsem na svetu ni treba, da so lastniki bitcoina, da bi ta bil denar, vendar si ga morajo skoraj vsi na svetu ŽELETI. To je zadnja ovira za Bitcoin.‌‌

Zakaj je bitcoin pomemben?

Bitcoin je pomemben, ker potrebujemo denar prostega trga, ločen od države. Naš denar ustvarjajo vlade in centralne banke. S tem ga seveda upravljajo, in ta nadzor jim omogoča, da iz nas črpajo naš čas in našo energijo (prihranke) proti naši volji — z ustvarjanjem denarja, ki pospešeno izgublja vrednost. To je humanitarna katastrofa in če želite izvedeti več o tej krivici skozi zgodovino človeštva, vas vabim, da preberete neverjetno dobro napisan članek Roberta Breedlova “Gospodarji in sužnji denarja”.

Obstaja veliko drugih razlogov, zakaj je Bitcoin pomemben, vendar je ta daleč najpomembnejši. Obstajamo ljudje, ki verjamemo, da bo svet z denarjem na prostem trgu in izkoreninjenimi centralnimi bankami svet miru in blaginje. Denar ločen od države. To so moje sanje.

Denar prostega trga proti Blagovni menjavi

Na prostem trgu denarja, zmaga vedno samo najboljši denar. Če imamo več različnih denarjev (ne valut) to doda sistemu samo kompleksnost in vodi k blagovni menjavi. Denar v bistvu rešuje problem menjave. Če denar vznikne na prostem trgu po naravni poti in je boljši od vseh ostalih oblik denarja, potem blagovna menjava ni potrebna, saj najboljši denar požre vrednost vseh ostalih denarjev, tako, da ti izgubijo monetarno vrednost. Vedeti je potrebno, da ima večina držav po svetu državni denar, ki je predpisan z zakonom. To pomeni, da se predpisan denar uporablja za izmenjavo, sklepanje pogodb in plačilo davkov. To ni naravni denar, ampak je v bistvu vsiljen s strani države. Prav zaradi tega je spet potrebna menjava, naprimer za mednarodno trgovino.

Ko smo pred dilemo kako ohraniti vrednost svojega dela in časa iz preteklosti, imamo kot posamezniki incijativo, da svojo akumulirano vrednost iz preteklosti hranimo v denarju, ki je najbolj sprejet in NE kot drugi najbolj sprejet. Ta pritisk oziroma želja ljudi po ohranitvi bogastva sčasoma povzroči, da vodilni denar požre vse inferiornejše oblike denarja oziroma celotno vrednost tega sveta. Denar takrat postane standard za ves svet, podobno kot je bilo zlato standard od monetarna osnova sveta vse do leta 1971. Za to pa potrebujemo čas, ta pa je na naši strani. Vse do Bitcoin Standarda. (odlična knjiga Saifedeana Ammousa).

Summary

Upam, da vam bo tale članek pomagal razumeti kaj Bitcoin je in zakaj ni le “brezvezen žeton podprt z ničemer”, ki bi ga vlade sveta z lahkoto ustavile. Tak je le običajen prvi vtis, a ko se spustite globoko v zajčjo luknjo (kot temu pravimo bitcoinerji), boste spoznali in se zavedali, da je to nekaj resnično dih jemajočega in revolucionarno boljšega od vsega kar zaenkrat poznamo.

Če koga zanima kaj več ali ima kakšna vprašanja me lahko kontaktira na Twitterju pod @parman_the

%d bloggers like this: